Stavbna in sakralna
dediščina

IDRIJA UNESCO GLOBALNI GEOPARK

Stavbna dediščina

Sočasno z rudarsko dejavnostjo se je mesto razvijalo tudi družbeno, z vsemi potrebnimi šolskimi in kulturnimi ustanovami, ki so domačinom dajale možnosti izobrazbe in kulturnega udejstvovanja. Okolje pa je ljudem narekovalo način gradnje hiš in način življenja. Ohranjene so predvsem stavbe, ki so bile nosilke teh aktivnosti v časih intenzivnega rudarjenja.

Gimnazija Jurija Vege, Idrija

Zgradba, ki je gostila naravoslovno šolo v Idriji, je bila iz občinskega fonda zgrajena v klasicističnem stilu leta 1903. Danes je v njej idrijska gimnazija, ki se imenuje po Juriju Vegi, slavnemu slovenskemu matematiku. Leta 2008 je bila stavba v celoti prenovljena.

Čipkarska šola, Idrija

Monumentalno poslopje nekdanje ljudske šole je bilo dograjeno leta 1876. Stavba je še danes ponos mesta in nudi zavetje različnim kulturnim institucijam, uveljavljeni Čipkarski šoli in Mednarodnemu centru idrijske čipke.

Scopolijeva hiša »Švica«, Idrija

V tej stavbi je deloval znameniti naravoslovec Joannes Antonius Scopoli, prvi rudniški zdravnik v Idriji (1754–1769). Na stavbi je spominska plošča v spomin na njegovo delo in na njegovo dopisovanje z znamenitim švedskim znanstvenikom Carlom von Linnejem, princeps botanicorum mundi.

Rudarska hiša, Idrija

Hiša je bila zgrajena ob koncu 18. in prenovljena v 19. stoletju. Zgradba, ki ima visok zatrep, tri nadstropja, pritličje in mansardo, je pretežno grajena iz lesa, le pritličje je kamnito. Obkrožajo jo zelenjavni vrtovi. Hiša pripoveduje zgodbo o življenju idrijskih rudarjev.

Gozdarska šola, Idrija

Večja etažna stavba s portalom z letnico 1856. Gostila je eno izmed štirih gozdarskih šol, ustanovljenih v času avstro-ogrske monarhije. Šola je delovala v letih 1892–1909.

Kendov dvorec, Spodnja Idrija

Korenine Kendove domačije segajo v leto 1377, ko so prvi posestniki že gospodarili na kmetiji nad dolino Idrijce. Danes je to mogočno poslopje obnovljeno in oživljeno v duhu starih časov ter deluje kot luksuzni hotel. Na območju dvorca stojita še poslikana zidana kašča (avtor F. Kobal) in kozolec toplar.

Domačija Šturmajce, Gorenja Kanomlja

Samotno domačijo premožnega kmeta je sestavljalo osem objektov. Danes na tem mestu stojijo hiša, zidana kašča (klet), hlev in kozolec. Hiša ima izjemno ohranjeno notranjost, zelo pomembne so stenske poslikave – freske na hiši z letnico 1802.

Muzejska zbirka kmečkega orodja in opreme na domačiji Pr’ Jureč, Ledine

Objekt na naslovu Ledine 20 predstavlja večjo enonadstropno hišo pravokotnega tlorisa s strmo dvokapnico. Na južni in zahodni fasadi so opazni sledovi poslikav, v notranjosti pa je ohranjena tradicionalna zasnova z obokano kletjo, vežo in črno kuhinjo. Na severni fasadi je poslikana niša z leseno plastiko. Dragocena je tudi zbirka kmečkega orodja in opreme na Jurečevi šupi, kjer si lahko ogledamo okoli 300 drobnih in velikih starinskih predmetov velike etnološke vrednosti.

Kašča na domačiji Pr’ Možinat, Zavratec

Nadstropna in podkletena kašča s strmo dvokapno streho, krito s slamo. Kamnit, pravokotno zaključen portal nosi letnico 1687. Zunanjost s freskami na fasadi je obnovljena, v notranjosti pa so črna kuhinja, lončena peč v izbi in inventar v posameznih prostorih.

Sakralna dediščina

Idrijčani so uteho in pomoč iskali pri priprošnjikih. Svojo hvaležnost za blagostanje so izražali z različnimi znamenji, kapelicami in cerkvami. Tako je na tem območju ohranjenih kar nekaj sakralnih objektov.

Cerkvi sv. Jožefa in sv. Barbare, Idrija

Prvotna župnijska cerkev sv. Barbare na glavnem trgu je bila proti koncu 2. svetovne vojne med letalskim bombardiranjem poškodovana in leta 1951 po ukazu takratnih mestnih oblasti brez potrebe porušena. Po neštetih prošnjah dolgoletnega idrijskega župnika Janeza Filipiča je oblast petnajst let pozneje dovolila sezidati novo cerkev na prostoru starega pokopališča. Pokopališko cerkev sv. Križa so (razen zvonika) porušili in na njenem mestu je bila po načrtih arhitektov Antona Bitenca in Jožefa Kregarja zgrajena današnja župnijska cerkev sv. Jožefa.

Cerkev svete Trojice, Idrija

Zgrajena je na mestu, kjer je leta 1490 po legendi škafar odkril živo srebro. Prvotno leseno cerkvico, postavljeno leta 1500, so pozneje pozidali. Prezbiterij krasijo živobarvni vitraži: kot zgovorni simboli se pojavljajo ruda, rudarska špica in karbidovka.

Cerkev sv. Antona s kalvarijo, Idrija

Na strmem pobočju nad mestom se dviga cerkev sv. Antona iz leta 1678. Leta 1766 so na Kalvariji, vzpetini zahodno od cerkve, dogradili še znamenja križevega pota.

Grobnica cerkve sv. Barbare, Idrija

Grobnica je edini ohranjeni del baročne cerkve sv. Barbare, ki je bila poškodovana v 2. svetovni vojni in po njej porušena. V obnovljeni kripti sta urejeni galerija in spominska kapela.

Cerkev Marije na Skalci, Spodnja Idrija

Nad naseljem Spodnja Idrija in dolino Idrijce se dviga obnovljena romarska cerkev Marije Vnebovzete, Marija na Skalci, ki je bila prvič omenjena leta 1156. Imenitna notranjost se ponaša s freskami Jožefa Mraka, ki krasijo oboke, cerkveno ladjo in prezbiterij.

Cerkev sv. Florijana, Idrijske Krnice

Cerkvico sv. Florijana, ki je bila po idejni zasnovi arhitekta Cveta Kodra zgrajena leta 2001, krasita mozaika patra Ivana Marka Rupnika. Sv. Florijan, zavetnik gasilcev, ki je upodobljen na zunanji steni, nagnjen proti dolini varuje domove in ljudi, mozaik v prezbiteriju cerkve pa uprizarja objem sv. Joahima in sv. Ane ter Marijo z Jezusom ter simbolizira zakonsko in starševsko ljubezen.

Cerkev sv. Tomaža, Vrsnik

Na blagi vzpetini sredi valovitega polja vas pričaka cerkvica sv. Tomaža, ki jo varujeta dve mogočni lipi. Izpred cerkve se odpre lep razgled na Triglav in Kamniško-Savinjske Alpe.

Cerkev sv. Urbana, Godovič

V središču vasi se dviga župnijska cerkev sv. Urbana (papeža mučenca), ki je bila prvič omenjena že leta 1526, sedanja cerkev pa je bila sezidana 1656 in ima tri oltarje. Leta 1685 so cerkev podaljšali in temeljito prenovili. Skozi zgodovino jo je prizadelo več nesreč, sedanjo obliko pa je dobila leta 1756.
Med 2. svetovno vojno je bil poškodovan le zvonik, ki so ga nato popravili v nekoliko zmanjšani preprosti obliki.

Cerkev sv. Urha, Zavratec

Baročna cerkev sv. Urha, obdana s cerkvenim obzidjem, stoji na griču jugovzhodno nad Zavratcem in nosi častitljivo letnico 1647, prvič pa je bila uradno omenjena že v urbarju loškega gospostva iz leta 1501. Sestavljajo jo tristrano zaključen prezbiterij, širša ladja pravokotnega tlorisa in zvonik na zahodu. Notranjščino ladje in prezbiterija krasijo baročne freske iz leta 1713. S cerkvijo so povezane štiri več kot 200 let stare kapelice v okolici.

Cerkev sv. Marije Magdalene, Gore

Zapisi o cerkvi sv. Marije Magdalene, ki naj bi bila najprej kapelica in so jo nato postopoma dozidavali, segajo v 6. stoletje. Vas in cerkev se omenjata tudi v zapisih o turških vpadih v naše kraje, ob koncu srednjega veka pa naj bi bilo tu pokopališče za širše območje. Cerkev v sedanji obliki je iz leta 1823, župnija pa je postala leta 1867.

Cerkev sv. Jošta, Črni Vrh nad Idrijo

Cerkev svetega Jošta datira v leto 1570 in je osrednji kulturnozgodovinski spomenik v Črnem Vrhu. Ta sakralni objekt je skozi stoletja doživel veliko prezidav, zato se v njem prepletajo prvine različnih slogov. V prezbiteriju stoji velik baročni oltar, izdelan konec 17. stoletja, novejši kip svetega Jošta pa je s konca 19. stoletja. Cerkev še danes predstavlja pomembno kulturno središče kraja.

Cerkev sv. Jakoba, Ledine

Cerkev svetega Jakoba se omenja že leta 1540, v današnji obliki pa so jo pozidali leta 1666. Dragoceno oltarno podobo svetnika je leta 1877 naslikal veliki slovenski slikar Janez Šubic.

Cerkev sv. Jožefa, Vojsko

Cerkev na Vojskem je bila sezidana v 17. stoletju, dograjena pa naj bi bila leta 1669. V začetku je imela cerkev za glavnega patrona Wolbenka, zavetnika drvarjev, pastirjev in oglarjev. Kdaj in zakaj je bila preimenovana v Jožefa delavca, ni znano. Notranjost cerkve krasita dva stranska oltarja in glavni oltar, posvečen sv. Jožefu. Strop ladje krasijo freske, ki so bile ponovno odkrite leta 1983.